International Falls (2019)

International Falls (2019)

Filmski kotiček, 6. maj 2020 ― Rachael Harris and Rob Huebel in International Falls (2019), © Outskirt Media Slovenski naslov: - Država: ZDA Jezik: angleščina Leto: 2019 Žanri: drama, komedija Dolžina: 93',  Imdb  Režija: Amber McGinnis Scenarij: Thomas Ward Igrajo: Matthew Glave, Rachael Harris, Rob Huebel, Mindy Sterling International Falls, Minnesota. Kakih šest tisoč prebivalcev mesteca ob kanadski meji je navajeno na mraz v zimskih mesecih, ko temperatura ves čas ostajajo krepko pod ničlo. Mrzel severni zrak veliko slabše prenašajo redki obiskovalci mesta, v katerem kljub grandioznemu imenu ni slapov. Ne malih, ne velikih.   To informacijo lahko izveste že na recepciji edinega hotela v mestu, na kateri dela štirideset in nekaj letna Dee, mati dveh punčk, ki že nekaj časa ve za moževo nezvestobo, a vseeno ne stori nič. Namesto soočanja s soprogom raje živi na avtopilotu in sanjari o karieri stand-up komedijantke.  Nato v mesto pride ne ravno uspešen komik Tim, ki bo dvakrat nastopil pred hotelskimi gosti. Prišlek je bil ravno tisto, kar je Dee v tem trenutku potrebovala – privlačen moški s katerim se je takoj odlično ujela in zvečer, po prvem nastopu, končala v njegovi sobi. Dee se je na ta način verjetno želela možu vsaj malo maščevati za njegovo nezvestobo, toda izkušnja se iz načrtovane avanture za eno noč nepričakovano začne spreminjati v nekaj veliko globljega.   Rachael Harris in Rob Huebel sta odlična glavna aduta te simpatične dramedije. Režiserka Amber McGinnis (njen igrani prvenec) nas počasi, organsko vpelje v svet depresivnega komika in razočarane receptorke. Zgodba se razvija v smeri, ki spominja na scenarije, ki jih je v trilogiji Pred zoro/sončnim zahodom/polnočjo odlično udejanjil Richard Linklater – torej, očarljivo romantično zgodbo brez nepotrebne osladnosti, vendar so liki Amber McGinnis drugačni – starejši, polni obžalovanja in globoko nezadovoljni s svojo situacijo. In žalost v očeh njenih junakov nam nekako da slutiti, da nekateri med nami

Beton Ltd.: prostori nelagodja in delirija

Kriterij.si, 5. maj 2020 ― Beton Ltd.: prostori nelagodja in delirija Kolektiv Beton Ltd. - predstave, metodologije, analize Urednik Tue, 05/05/2020 - 23:24 Beton Ltd.: prostori nelagodja in delirija Eden od bistvenih momentov poetike kolektiva Beton Ltd. je nezmožnost uprostorjenja, nezmožnost, da bi utelešena izkušnja človeškega bivanja našla svoje mesto. Prostor kot tak je seveda prisoten, zapolnjen in performiran, vendar znotraj uprizoritve ne more biti zares dosežen in zagrabljen. Ves čas se izmika. To lahko spremljamo že pri prvi predstavi, Tam daleč stran: uvod v ego-logijo. Na odru, polnem škatel, se položaj članov zasedbe ves čas spreminja. Ni mogoče doseči miru. V nenehnem premeščanju, preoblačenju, skrivanju, menjanju zatočišč sredi prostora, naphanega s škatlami, temi votlimi znaki potrošniških dobrin, ni nobene teleologije. Jasno nam je, da ni končnega položaja, gibanje je samonanašalno in podlega neki nevrozi. Podoben položaj opazimo tudi v predstavi Rečem, kar naj mi rečejo, da rečem. Prevajalki in prevajalca se zberejo na konferenci o Beckettu ter simultano prevajajo izrečeno. Vendar imajo vsaj tolikšno vlogo kot izrečena vsebina njihovo premeščanje po predprostoru, menjavanje kabin, njihovo zapuščanje in medsebojno obiskovanje. Tudi tu srečamo enako nasičenost. Bolj ko so možnosti prostora omejene, večje je gibanje in manjša stopnja pomirjenosti. Ne gre srečevanje, ki plodi, za rast ali eksplozijo dogajanja, temveč za implozijo, implozijo smisla. Michel Foucault v svojem Rojstvu klinike skozi razvoj sodobne medicine prikaže, kako se površine in globine telesa začnejo spajati z diskurzom; diagnostika bolezni kot diskurz poveže svojo sintakso s samim telesom in njegovo delitvijo. Pride do nekakšne skladenjske delitve telesa. Ob napredujočem osvajanju njegovih prostorov se zdravju nazadnje kot njegova luč pokaže smrt. Šele mrtvo, v avtopsiji preiskano telo s svojimi sledmi življenja nazadnje lahko pokaže na normalno, zdravo delovanje. V skladu s tem od tedaj življenje
Animal (2018)

Animal (2018)

Filmski kotiček, 2. maj 2020 ― Guillermo Francella & Federico Salles, Animal (2018), Foto: Film Factory Slovenski naslov: - Država: Argentina Jezik: španščina Leto: 2018 Žanri: drama, triler Dolžina: 112',  Imdb  Režija: Armando Bo Scenarij: Armando Bo, Nicolás Giacobone Igrajo: Guillermo Francella, Carla Peterson, Federico Salles, Marcelo Subiotto, Gloria Carrá Po odmevnem celovečernem prvencu Zadnji Elvis (El ultimo Elvis, 2012), ki sem ga videl pred skoraj sedmimi leti, sem argentinskega režiserja in scenarista Armanda Boja dodal na seznam zanimivih mladih avtorjev, od katerih pričakujem zanimive stvari. Bo je potreboval celih šestih letih, da je dokončal svoj, pri filmarjih pogosto problematičen, drugi film.  Glavno vlogo je zaupal argentinski igralski legendi Guillermu Francelli, ki igra Antonia Decouda, srečno poročenega moškega in očeta treh otrok, ki živi mirno življenje v okusno urejeni družinski hiši v predmestju. Antonijo je s pedantnostjo in predanostjo delu sebi in družini omogočil lagodno življenje. Tudi otvoritveni prizor filma ga prikaže kot skrbnega očeta in partnerja, na katerega se vsi lahko zanesejo. Tako je bilo tudi tistega jutra, ko je še enkrat poskrbel za lagoden začetek dneva svojih domačih, se pripravil na jutranji tek in nato, po nekaj minutah kolapsiral. Sledi časovni skok, po katerem izvemo, kaj se je zgodilo – Antonio je v bolnišnici, priklopljen na aparate za dializo. Nujno potrebuje novo ledvico in 17-letni sin je na srečo ustrezen darovalec. Datum operacije je prišel in skupaj s sinom sta že sedela v avtu pred bolnišnico. Toda mladenič je v zadnjem hipu premislil, izstopil iz avta in pobegnil.  S tem je Bo zgradil zelo solidno izhodišče in na tej točki sem z veliko optimizma in radovednosti ugibal, kam me čaka v nadaljevanju. Pričakoval se poglabljanje v družinsko dinamiko, vendar režiser s časovnimi skoki na hitro pride do točke, ko zdaj že povsem obupani Antonio poseže po skrajnih rešitvah. Ob pogledu na čakalni seznam in visoko š
še novic